Praktični del vozniškega izpita

Praktični del vozniškega izpita je preizkus. na katerem se preverja znanje kandidata za voznika motornega vozila. Na  tem preizkusu skuša kandidat dokazati, da je zmožen samostojne vožnje v prometu.

V ožjem smislu se praktični del vozniškega izpita začne s pripravo na vožnjo in konča, ko se ob koncu vožnje postori vse za varno zapustitev vozila, v širšem smislu pa vključuje tudi seznanitev člana izpitne komisije s kandidatom, uvod v izpit ter analizo vožnje in izrek ocene.

Po seznanitvi s kandidatom član izpitne komisije preveri kandidatovo istovetnost (osebni identifikacijski dokument, opremljen s fotografijo), pregleda zdravniško spričevalo (ustreznost, veljavnost, predpisana uporaba pripomočkov) in evidenčni karton vožnje ter kandidata seznani s potekom izpita.

Analiza izpitne vožnje je namenjena predvsem utemeljitvi ocene. V primeru negativne ocene je pomembno, da se jasno izrazijo razlogi zanjo. Kajti le če so razlogi poznani, je pomanjkljivosti mogoče odpraviti. Končni cilj analize izpitne vožnje je, da kandidat sprejme oceno, ki mora biti izrečena jasno in nedvoumno, kot pravilno in razume razloge zanjo.

Kandidat za voznika sme v roku veljavnosti teoretičnega dela vozniškega izpita, določnem v četrtem odstavku 40. člena tega zakona, največ štirikrat opravljati praktični del vozniškega izpita. Pred naslednjim opravljanjem praktičnega dela vozniškega izpita mora ponovno opraviti teoretični del vozniškega izpita.

Newsletter